V spomin

Danes mineva 80 let odkar se je na Grošanovi kmetiji na Perovem rodil France Lombergar Lombi, diplomirani inženir agronomije, sadjar, drevesnicar, »misijonar« sadjarskega znanja.
Nagovor Martina Pandela v imenu koroških Slovencev
Nagovor Martina Pandela v imenu koroških Slovencev

Dragi žalujoči!

Te dni žalujemo tudi pri nas na avstrijskem Koroškem. Saj nas je mnogo prezgodaj zapustil mož - strokovnjak, sadjar, ki nam je v zadnjih dvaj­setih letih mnogo pomagal, nam svetoval in predaval, nam predvajal dia -slike in nas popeljal na razne ekskurzije.

Bil je na Koroškem zelo priljubljen preda­vatelj, ki je znal našim kmeticam in kmetom sadjarjem na poljuden in preprost način tol­mačiti oskrbo in nego dreves. In kdo še ni vzljubil sadjarjenje, potem je bil prav Franc Lombergar tisti, ki mu je vcepil ljubezen do te stroke. Nikoli poprej nismo doživeli tako zavzetega moža, predavatelja, ki je s tako ljubeznijo pripovedoval, kot da bi pripove­doval svojemu najljubšemu sinu. Vzljubil je nas, koroške Slovence, zelo radi smo vas imeli tudi mi. Postali smo pravi prijatelji. In vedno, kadar ste nas prišli obiskat, smo bili zelo veseli vašega pozitivnega in optimis­tičnega, preprostega in odkritega značaja. Občudovali smo tudi vašo lepo govorico, vaše pristne domače izraze in se tako tudi preko vaše zavzetosti izurili v naši govorici, ki je tudi naš materinski jezik. Nad sto ljudi se je zbralo po naših koroških vaseh, sever­no in južno od Drave, da so vam prisluhnili, vas povpraševali to in ono in se z vami vred nasmejali.

Na dan, ko bi v Tinjah morali predavati na­šim dopustnikom, starejšim kmeticam in kmetom "o raznih dogodivščinah sloven­skega sadjarja Franceta Lombergarja", na­mreč minuli petek pa smo izvedeli žalostno vest, da Lombergarja ne bo več v Katoliški dom prosvete v Tinje.
Dragi dipl. inž. France Lombergar.
V imenu Skupnosti južnokoroških kmetov, v imenu Kmečke izobraževalne skupnosti v Celovcu, v imenu vodstva Katoliškega do­ma prosvete v Tinjah in v imenu številnih sadjarjev in prijateljev Koroške se vam zah­valjujem za vse, kar ste nam dobrega storili. Dragi France Lombergar, ne moremo verje­ti, da vas ne bo več na Koroško. Zato se hočemo v tej globoki žalosti tolažiti z verzi Simona Gregorčiča:

Umrl je mož!
Ne, ni umrl!
Oči le časne je zaprl.
Da se po trudu in po boju
oddahne v blaženem pokoju.
Ne, ni umrl!
Še duh njegov živi med nami,
na delo nas budi in drami!

Ženi in svojcem pa izrekamo naše iskreno sožalje!